SUFORC

Viri:

»Ocenjevanje značilnosti letenja anonimnih neidentificiranih zračnih vozil« Kevin H. Knuth, Robert M. Powell in Peter A. Reali,

intervjuji s/z:

 -Kevinom Dayem ki ga je naredila Znanstvena Koalicija za študije neznanih zračnih fenomenov (SCU)

 -Davidom Fravorjem naredil J.Rogan

 -Chadom Underwoodom

 

 

 

 Križarka USS Princeton je nekaj dni zaporedoma, pred glavnim incidentom 14. novembra 2004, odkrivala NLP-je, ki so se pojavljali na radarjih na približno 24.000+ metrih višine severno od Ameriške Mornariške  Udarne Skupine 11 v bližini otokov Santa Catalina in San Clemente. Radarski sistemi proti-raketne obrambe (BMD- Ballistic Missile Defense radar systems) so zaznali NLP-je v nizki Zemljini orbiti že preden so se objekti spustili na nadmorsko višino 24.000 metrov.

 

Novembra 2004 je bil Kevin Day na Princetonu vodilni operativni radarski strokovnjak (Senior Chief Operations Specialist). Imel je zelo bogate izkušnje z radarjem za fazno premikanje SPY-1.

 

- Kevin Day: « Prihajali so v skupinah. Prihajali so 3, 4 dni zapored in se prikazovali. Ugotovil bi, da vidim skupino osmih objektov, nato bi se vrnil kasneje in bi jih bilo 14, nato bi se vrnil kasneje in bi jih bilo 20, potem bi se vrnil kasneje in bi jih bilo 17. In ...ne glede na to ali so bila vsa ta letala različna glede na dan ali čas opazovanja...vseh skupaj, če bi jih moral prešteti je bilo verjetno več kot 50... «

 

 

 

14. november 2004

 

 

 

Tistega dne sta enajsto udarno skupino ameriške mornarice (CSG 11) predstavljala jedrska letalonosilka USS Nimitz in križarka z vodljivimi raketami USS Princeton, ki je bila kot zaščita zračne obrambe za udarno skupino. Prisotni so bili tudi rušilec mornarice USS Higgins, USS Chaffee in podmornica USS Louisville.

Izvajali so vaje približno 160 km od obale San Diega v južni Kaliforniji. Pri tovrstnih vajah simulacijo napada izvajajo reaktivni lovci, ki jih pošiljajo z ameriške obale.

K. Day je sledil NLP-jem na radarju SPY-1 Delta ter v svojem intervjuju potrdil, da so jim sledili tudi na letalonosilki Nimitz. Predmeti, imenovani Anonimna zračna vozila, AAV ali Anomalous Aerial Vehicles, so prihajali v skupinah od 10 do 20 in se nato spustili na 8.500 metrov.

NLP-ji bi se nato z 8.500 metrov spustili nad morsko gladino (ocenjeno na cca.15 metrov) ali pod površino morja v 0,78 sekunde!

 

-Kevin Day: »Te stvari so se spustile naravnost z neba...spustile v ocean ... Začel sem kričati, a veš ... vsi na radiu so kričali ... ker je bilo izjemno bizarno, še nikoli nisem videl ničesar podobnega. «

 

 

Ko so letala vzletela, so bili piloti zmedeni, ko se je približno 14 objektov izstrelilo s površine morja/ali iz morja na prejšnjo nadmorsko višino, poroča Kevin Day.

Poročilo Znanstvene koalicije za proučevanje neidentificiranih zračnih fenomenov (SCU) poudarja, da so NLP-ji med spustom dosegli največjo hitrost približno 73000 km / h ali mach 60. Za primerjavo, učinkovita potovalna hitrost Boeing-a 747 je 0,84 do 0,88 macha ali 1000 do 1080 km / h.

NLP-ji so predstavljali nevarnost v zračnem prostoru kjer naj bi se izvajala vaja.

 

Vaja je bila odložena in dvema reaktivnima lovcema F / A-18F Super Hornet, ki sta jih pilotirala poveljnik Fravor in podpoveljnica Dietrich, je bilo naročeno, naj prestrežeta najbližji NLP na razdalji 100km in višini 6000 metrov. Tako Fravor kot Dietrich sta bila »otroka« vojaške letalske šole Top Gun in pilota eskadrile VFA-41, znane kot »Črni Asi«.

 Fravor in njegov operater orožnega sistema sta opazila motnje v vodi (Fravor poimenuje žuboreča voda), kjer se jima je zdelo, kot da gre za velik predmet, padlo letalo cca. 3 do 5 metrov pod gladino morja.

Ko so opazovali te motnje v vodi z 6000 metrov, so vsi štirje piloti (dva pilota F-18 in dva operaterja orožnih sistemov) opazili bel NLP v obliki bonbončka Tic - Tac, ki se je premikal v različnih smereh, skoraj tako kot odbijajoča se žogica za namizni tenis, kadar spreminja smer brez spreminjanja hitrosti.

 

-David Fravor: «... Kar vidimo, je beli predmet, videti kot Tic-Tac, tik nad gladino vode, postavljen v smeri sever-jug in se pomika v smereh sever-jug-vzhod-zahod. Radikalno se premika naprej - nazaj - levo - desno po svoji volji ter se premika na področju motenj v morju, žuboreče vode, ki jo vidimo.«

 

Ocenjeno je, da je bil Tic-Tac NLP približno enake velikosti kot F-18 brez vidnih površin kot jih imajo letala, brez vidnih pogonskih delov ali vidnih izpušnih plinov.

Poveljnik Fravor se je začel spuščati in krožiti po območju, da bi si lahko bolje ogledal predmet. Drugi lovec F-18 (Dietrich) pa ga je ostal »pokrivati« ter opazovati na višini šesttisočih metrov. NLP je začel posnemati poteze Fravora in se dvigovati proti njemu. Fravorjev F-18 in NLP sta začela krožiti eden okoli drugega. Fravor je izvedel manever, presekal je krog, da bi se približal objektu (pilotsko povedano od 8.00 do 2.00 ure), takrat pa je Tic-Tac pospešil v smeri proti jugu z neverjetno hitrostjo, kot bi bil "ustreljen iz puške" ter izginil.

 

-David Fravor: «... Tako sem rekel, grem pogledat. Za takšne stvari smo bili tudi usposobljeni. Drugi pilot je rekel: »Hej, ostal(a) bom tukaj gor« in si pravim - to je odlično, sedaj se bomo ločili (lovca F-18). Če se nekoliko ločimo, »ga« bomo lahko videli iz različnih perspektiv, hkrati pa ima drugo letalo nekakšen »božji pogled« od zgoraj, med tem ko grem pogledat to stvar. Tako se začnem voziti naokoli in on se še vedno premika naprej-nazaj-levo-desno, še vedno je obrnjen v smeri sever-jug ... Pridemo v približno položaj 12.00 ure in se lahkotno spuščam, razlog zakaj – vzrok, velikokrat so me vprašali »bi lahko šel bolj agresivno?« - lahko, toda ko greš nad vodo, je le ta na 6000-ih metrih videti enaka kot na 600-ih metrih. Zlahka se lahko enostavno postaviš v brezpomočen položaj, če nisi pozoren, končaš pod vodo. In tako pridem do tega lepega lahkega spusta, pridem do približno položaja 12.00 ure in ko se spuščam, lahko ugibam da na približno 5500 metrov, nekaj tisoč metrov pod drugim letalom (F-18), Tic-Tac se hitro obrne proti smeri vzhod-zahod, zdaj nas zrcali(nasprotno). Torej »je« nad površjem, mi smo visoko, se spuščamo in potem se začne (objekt) dvigovati ... to postaja zanimivo (si pomisli...). In tako se nekako vozimo v krogu – jaz se spuščam, »to« se dviguje - in pridem v približno 8-urni položaj in objekt je približno v 2-urnem položaju. No, najhitrejši način, kot ga poznamo iz časov ko smo bili še otroci, da nekoga ujamete... če nadaljujete v krog, se nič ne bo zgodilo, moraš prečkati krog ... tako da sem približno, ne vem, verjetno 600 do 900 metrov nad »tem« in kar nekako agresivno spustim nos in presekam krog in prihaja direktno v moji smeri (neposredno proti F-18). Ker poskušam leteti proti tam, kamor bo on priletel, ker se želim pridružiti »temu« in hočem videti, kako blizu »mu« lahko pridem. In ko se dvigujem, mi nekako začne leteti v smeri pred moj nos in začne pospeševati in v približno manj kot sekundi, kadar obrnem nos proti njemu, preleti tik pred menoj... in samo naredi/odleti puff! In ga ni več.«

 

Ker Tic-Taca niso več videli, se je Fravor odločil preveriti prej opažene motnje v morju. Voda je sedaj bila mirna in ni bilo več videti ničesar drugega.

Ker jim je zmanjkovalo goriva, so se letala začela vračati na svojo točko CAP, katere lokacija je bila skrivnost - koordinate so bile vnaprej določene (je dejal K. Day).

Na poti nazaj so prejeli klic s Princetona, kadar so jim sporočili, da je sedaj NLP točno na njihovi točki CAP, 40 kilometrov južno od ladje Nimitz. Tic-Tac se je po navedbah Fravorja premaknil 95 km v približno 30-40 sekundah (približno od 2.5 do 3 km/s), Luis Elizondo pa je pravil da je pot (95 km) opravi celo v petih ali šestih sekundah.

 

Po vrnitvi na letalonosilko Nimitz je poveljnik Fravor zahteval naj posadka, opremljena s ATFLIR (infrardečo kamero, usmerjeno naprej) posname NLP, ker namreč letali Fravorja in Dietrichove nista bili opremljeni z IR kamerami. Poletela sta naslednja dva letala F/A-18F pod vodstvom  radarskega letala E-2 Hawkeye.

  Eno od letal se je odpravilo na jug proti območju točke CAP, kjer so NLP nazadnje videli na radarju.

To letalo F-18 je pilotiral še en pilot iz znamenite Top Gun šole ter tudi »Črni As« - podpoveljnik Chad Underwood. Uspel je med Range-While-Search (RWS) skeniranjem ujeti kontakt 53 km južneje. Uspelo mu je NLP posneti s sistemom ATFLIR in ta video je bil kasneje javno objavljen ter postal znan kot »Nimitz video ali »FLIR video«.

 

-Chad Underwood: »Ko je FLIR ujel/zklenil objekt (lock on)- to ni bilo letalo – letala so imela zelo natančne zapise/lastnosti, katere je FLIR takoj prepoznal. Ne morete se zmotiti če je to 737 (Boeing), še en F-18 ali sovražno letalo. Obstajajo značilnosti te IR enote, ki prepoznajo objekt kot letalo. Na tej točki izključujem tisto, za kar vem, da (objekt) ni. Gledam ga v bistvu s kamero vredno 6 miljonov dolarjev, infrardečo kamero. To ni običajno letalo ameriške vojske, ni civilno letalo, zagotovo ni ptica, ni helikopter, niti ni skoraj vse kar lahko vidimo na površini ali v zraku. Veliko tega sem videl, tako da vem, kaj stvari so in kaj ne.  Bil sem dovolj blizu predmeta, da bi lahko celo razločil ali je vojaško ali civilno letalo... «

 

Podpoveljnik Underwood je tudi dejal, da predmet ni imel kril in ni bilo vidnih nikakršnih izpušnih plinov. Nenavadne stvari so se začele dogajati s senzorskimi podatki v njegovem lovcu:

 

»Takoj, ko je FLIR ujel/zaklenil predmet, so indikatorji kar začeli početi  vse mogoče majhne spremembe, ki niso običajne. »Pokazatelj smeri« je bil nereden (spreminjajoč), potem bi mi moralo prikazovati zračno hitrost in tudi hitrost v Mach-ih, moralo bi pisati na primer 0,8 Macha to je na primer (980 km / h) ... torej 80 odstotkov hitrosti zvoka, tako bi moralo pisati. Skakalo je vse in vsepovsod, bilo je (Mach-ova hitrost) – 0.8, 0.4, 0.2, 0.1, 0.9! Kot da ... tako kot da »ga« moj radar ne more vloviti/hakirati/vdreti. «

 

Underwood je še dejal, da so mu nato instrumenti pokazali »zastoj« delovanja. Nato je poskušal predmet ujeti z vsemi možnimi FLIR modifikacijami in ​​povečavami, tako da bi zbral čim več podatkov za kasnejšo preiskavo. FLIR kamera ni bila »v zastoju« in je pokazovala, da se (nadmorska) višina na kateri se je nahajal predmet in njegova zračna hitrost nista spreminjali, prikazovala je objekt, ki lebdi na istem mestu. Video, ki ga je uspel posneti s infra-rdečo kamero prikazuje lebdeči objekt, ki nato sčasoma pospeši v levo in izgine.

 

Chad Underwood pojasnjuje ta del videoposnetka in delovanje ATFLIR:

 

»Ko letalo (NLP) »švigne« v levo in zagledate dve »črti« na obeh straneh Tic-Taca, boste videli, da »ga« bo FLIR poskušal, ponovno »pridobiti« (lock-on). Ko zagledate dve črti, kot da se razširita, je enako, kot da poskuša širše odpreti oči, da bi zopet našel (objekt), in se vrnil na samodejno sledenje. Do tega trenutka je Tic-Tac že na moji skrajni levi strani ter izven mojega obsega. V bistvu je izginil. «

 

 

Zanimiva dejstva

 

* Chad Underwood je dejal, da leteči predmet, ki ga je videl, ni skrivno ameriško vojaško plovilo, ker bi bil o tem seznanjen, kot se je dogajalo v preteklosti (!vendar najverjetneje ne bi bil obveščen, če bi šlo za     črno-proračunski nepriznani program z omejenim pristopom-USAP ...)

 

* Naslednje jutro, dan po incidentu, se je Kevin Day vrnil na Princeton, da bi sestavil »akcijsko poročilo«. Podatki shranjeni na letalonosilki, ki so običajno zabeleženi na optičnih diskih, so izginili.

 

* Vse več je vojaških oseb, ki pričajo, da so bile prisotne pri dogodkih 14.11.2004.

 

Raziskovalna naloga »Ocenjevanje letalskih značilnosti anonimnih neidentificiranih letal« med drugim navaja:

 

»Dejstvo, da ti NLP-ji nimajo površin letenja ali navideznih pogonskih mehanizmov in ne proizvajajo zvočnih boomov ali prekomerne toplote, ki bi se sprostila ob stotinah gigavatov moči, za katero pričakujemo, da bi morala biti vključena, močno nakazuje na to, da ta anonimna letala izkoriščajo tehnologijo, inženiring ali fiziko, ki nam je nepoznata. «

 

 

Mnogi raziskovalci fenomena NLP iz 20. st., enormna količina pričevanj pilotov in različnih vojaških uslužbencev raznoraznih činov in raznolikih funkcij ter mnogi takšni in drugačni očevidci, razna radarska spremljanja neidentificiranih objektov so dokazali, da primeri podobni tem, ki so se zgodili ameriški mornarici v novembru 2004, segajo najmanj v 40-ta leta prejšnjega stoletja.

 Vse od znamenitega primera Mantell januarja 1948, kjer je pilot umrl v lovu na enormni ovalno-diskasti objekt ali Gormanovega primera oktobra istega leta, kjer je pilotu bilo zagroženo z vojnim sodiščem, če nebo spremenil pričevanja o svoji izkušnji, do Phoenix-ških luči marca 1997, kjer je lovec bil poslan v zrak preveriti prijave večstotih ljudi, po besedah pilota- velikanskega objekta, kateremu ni mogel videti konca niti z leve niti z desne strani. Takšni incidenti se dogajajo skriti očem javnosti vse do današnjega dne.

Dejstvo, da je kar veliko podobnih primerov, kod zgoraj opisanih, prišlo v ožjo javnost (ufološko skupnost) s strani vojaških uslužbencov iz  vseh  kontinentov, se poraja vprašanje...za koliko vojaških primerov javnost ne ve? 1000? 10000 ali celo več?